MAKEDONIJA in ALBANIJA

Makedonija in Albanija….imeni, ki vzbudita podobe preteklosti. Velika civilizacija Makedonskega imperija, zibelka krščanstva in slovanstva. Albanija danes eden od neodkritih biserov Evrope, skrita v naravnem paradižu, v objemu visokih gora,  jezer, rečic, kjer življenje teče v drugačnem ritmu, ljudje govorijo v drugačnem melosu. Makedonija in Albanija ponosni na bogato zgodovino in kulturo, ki se ni spremenila skozi vsa stoletja.

Dobredojdovte vo Makedonija! – Dobrodošli v Makedoniji!

1. DAN (22. MAJ): MARIBOR-ZAGREB-SKOPJE-PRILEP

 Vožnja do letališča Pleso v Zagrebu in polet proti makedonski prestolnici Skopju. Odpeljali smo se  v smeri danes predvsem tranzitnega Titovega Velesa, mimo antičnega Stobija in vinorodne regije Tikveš do Prilepa.  Po osvežitvi smo se odpravili do tipične makedonske restavracije »Makedonska kukja«, kjer so nam  domačini pripravili večerjo dobrodošlice z živo glasbo in domačimi specialitetami.
 

2. DAN (23. MAJ): PRILEP-BITOLA-DRAČ

Pot smoo nadaljevali proti Bitoli, ki leži ob vznožju gora Baba in Pelister. Sprehod po nekdanjem trgovskem središču, poznanem tudi kot mesto konzulov, saj je bilo za časa otomanskega imperija tukaj kar dvanajst konzulatov, ogromno prestižnih šol, vojaška akademija, katero je obiskoval tudi Kemal Atatürk. Na poti smo videli Saat Kulo, 30-m visok urni stolp, za katerega lokalna legenda pravi, da so vezivo za gradnjo zmešali iz 60.000 jajc. Cerkev sv. Dimitrija je bila zgrajena 1830 z denarjem samoprispevkov in delom lokalnih obrtnikov. Od zunaj popolnoma prazna, kot so morale biti vse cerkve otomanskega časa, vendar preseneti s svojo notranjostjo. Ajdar-kadi (turški sodnik) mošeja je najbolj atraktivna zgradba v mestu. Shirok sokak, široka ulica, stari bazar,…. Odpeljali smo se proti antičnemu mestu Heraclea Lyncestis. Mesto je ustanovil Filip II. Makedonski in ga priključil Makedonskemu imperiju. Imenoval ga je po grškem junaku Herakleju. Skozi helenistično obdobje je obdržalo visok ugled, Rimljani so skozi mesto speljali Vio Egnatia, in s tem ohranjali podobo mesta, cesar Hadrian je zgradil gledališče, za časa krščanstva je bila pomemben episkopalen center. Zgradili so veliko in malo baziliko, škofovsko rezidenco,… tla bazilike so bila pokrita z zgodnje krščanskimi mozaiki, katerih fragmente smo si ogledali. Heraclea je utonila v pozabo s prihodom slovanskih plemen, ki so mesto uničila.  Vožnja proti Albaniji. Pričakal nas je  Drač, ki je pravzaprav že kar predmestje Tirane in največje pristaniško mesto, na območju nekdanje grške kolonije Epidamnos oziroma poznejšega Dyrrachiona. V mestu so ostanki amfiteatra in bizantinskega obzidja, vredna ogleda pa je tudi Fatihova mošeja iz 15. stoletja. 

3. DAN (24. MAJ): DRAČ-TIRANA-KRUJA-DRAČ

Vožnja do dobrih 30 km oddaljene albanske prestolnice-Tirane. Živahno mesto, ki leži med rekama Erzen in Išmi je postalo glavno mesto 1920. leta. Široke avenije, prostrani trgi in številne zgradbe spominjajo na vladavino Enverja Hoxhe.  Ogledali smo si največje mestne znamenitosti: mošeja Etem Beya, ki predstavlja najlepši primer pozne islamske arhitekture v Albaniji, kip legendarnega Skenderbega, ki je uspešno preganjal Turke, »steklena piramida« nekdanji mavzolej Enverja Hoxhe, opera, univerza, narodni muzej… Nekaj prostega časa za samostojno odkrivanje mesta -  zanimive moderne zgradbe na eni strani in v pisane barve odete stare stavbe na drugi.  Vožnja do bližnje stare prestolnice-Kruje. Nad mestecem, ki leži ob vznožju gorovja Sar-Saltiku, dominira trdnjava in muzej narodnega junaka Skenderbega, ki smo si ju ogledali. Mesto, se ponaša,   tudi s starim bazarjem, ki je prava paša za oči.

4. DAN (25.MAJ) DRAČ-BERAT
 Vožnja proti centralni Albaniji in mestecu Berat, ki je poznano kot mesto tisočerih oken. Živopisan Berat leži ob reki Osum nas je očaral, saj je eno redkih albanskih mest, ki so ohranila staro, otomansko arhitekturno zasnovo. Ogledali smo si staro mestno jedro, videli trdnjavo, ki dominira nad mestom in smo obiskali Onufrijev muzej ikon.

5.DAN (26.MAJ) BERAT- STRUGA-OHRID (degustacija vin)

 Počasi smo se poslovili od Berata in se preko centralne Albanije zapeljali proti Makedoniji. Postanek smo naredili v Strugi - mestu, ob obali Ohridskega jezera in reki Črni Drim, ki se izliva iz jezera. Ogledali smo si zanimiv samostan Kalishta iz 15. st. Nadaljevanje poti do Ohrida. 
Podali smo se na degustacijo vin enega največjih in najbolj znanih pridelovalcev v Makedoniji-Skovin.                   
 

6.DAN (27.MAJ) OHRID in OHRIDSKO JEZERO

Ogledali smo si Ohrid, ki je od leta 1980 pod zaščito UNESCA. Nekdaj je imel 365 cerkva, po eno za vsak dan v letu, od tod tudi ime - makedonski Jeruzalem. Nekdanji Lychnidos so poseljevali Grki, semkaj je segal makedonski imperij, najpomembnejše obdobje pa se je začelo za časa bolgarskega kralja Samuela, s katerim se je usidralo tudi krščanstvo. Škofje Lychnidosa so igrali pomembno vlogo na mnogih ekumenskih skupščinah. Že od nekdaj je bil pomemben kulturni center. Obenem se je tukaj rodila cirilica, ki naj bi jo uredil Klement Ohridski, kasneje se je iz nje oblikovala glagolica, za katero sta zaslužna brata Ciril in Metod. Na sprehodu skozi ozke ulice starega dela mesta se bomo ustavili pri cerkvi Svete Sofije, zgrajene še v srednjeveških časih. Bila je sinodska cerkev ohridske nadškofije, katedrala že za časa carja Samuela, ki je sedež svojega cesarstva iz Prespe prestavil v Ohrid, kasneje preurejena v mošejo, še zmeraj pa so ohranjene krasne freske iz 11. stoletja, na katerih lahko občudujemo najlepše in najbolj ohranjene motive bizantinskega slikarstva. V bližini Gornjih vrat je bila konec 13. stoletja zgrajena cerkev Sv. Bogorodice Periblepta, danes poimenovane cerkev sv. Klementa. Je ena najstarejših cerkva v Ohridu ter nedvomno ena najlepših. Poslikave predstavljajo življenje Device, Kristusa, motiv zadnje večerje... Mojster Grozdanov je z njimi ustvaril nove standarde fresko slikarstva, največ dramatičnosti lahko občudujemo v Izdajstvu Jude, Kristusovem trpljenju in sojenju. V sklopu cerkve je tudi Galerija ikon, med razstavljenimi ikonami jih je okoli 30, ki so izbrane za mojstrska dela. Najstarejši ohranjeni sta ikoni Sv. Bazila Velikega in ikona štiridesetih mučenikov, obe stari preko 900 let, in po slogu sodita v sklop fresk iz Sv. Sofije. Ogledali si bomo razstavljene eksponate najbolj znanih mojstrov. Nekaj časa prosto za individualno odkrivanje čudovitega mesta, lahko se sprehodite po tržnici. Seveda ne smemo pozabiti na znamenite ohridske bisere. Iz roda v rod gre tradicija in znanje, kako iz lusk male ribe plasice s posebnimi, skrivnimi metodami izdelujejo čudovite bisere in nakit. Zagotovo eden najlepših in najdragocenejših spominkov. Če boste pri močeh, se lahko sprehodimo še do cerkve sv. Jovana – Kaneo, ki stoji na vrhu hriba in ponuja nepozaben razgled nad starim delom mesta in jezerom. Kosilo po želji. Popoldne smo se odpeljali na južno stran jezera, do samostanskega kompleksa Sv. Naum. Proti koncu svojega življenja je sv. Naum zgradil samostanski kompleks in cerkev sv. Nadangela, kjer so ga leta 910 tudi pokopali. Še posebej impresivne so freske, ikone, ki upodabljajo njegovo življenje in čudeže. Sv. Naum je imel neverjeten občutek za izbiro lokacije gradnje samostana – skalna gmota, ki se nagiba preko kristalno čiste vode jezera, v katerega se zlivajo deviški izviri Črnega Drima, do katerih so nas domačini popeljali z malimi čolni.
 

7. DAN (28. MAJ): OHRID-MAVROVO-TETOVO-SKOPJE

 Na pot! Proti pisanemu kanjonu Črnega Drima. Prvi postanek je bil  za bolj vzdržljive. Samostan sv. Janeza Krstnika (sv. Jovan Bigorski) je dobrih 15 minut hoda navkreber. Vendar ob pogledu na edinstven ikonostas, ki je delo bratov Filipovski, pozabite na ves napor. Več kot 500 človeških figur in 200 živali, ki sestavljajo zgodbo stare in nove zaveze, obenem pa so se v njem predstavili mojstri, ki so ga rezbarili. Večina likov nosi tipične makedonske kostume. Nadaljevali smo do albansko orientiranega Debarja, od koder prihajajo nekdaj najboljši obrtniki  Jugoslavije. Na to ozemlje so obrtna znanja prinesli Turki, mesto pa danes časti svojega junaka, ki je združil albanske prince proti Turkom – Gjergj Kastrioti-Skenderbega. Po želji kosilo ob jezeru Mavrovo, ki so ga leta 1953 zajezili, ko so zgradili jez. To je povzročilo, da je del vasi zalila voda, danes je največja atrakcija vrh potopljene cerkve, ki se vidi iznad gladine. V narodnem parku Mavrovo, ki ga obkrožajo gore Bistra, je tudi drugi največji smučarski center države. Naprej proti Skopju. Postanek v Tetovu, mestu, kjer živi večina albanskega prebivalstva in je tudi glavno mesto albanske manjšine v Makedoniji ter ima svojo JV Evropsko univerzo, kjer potekajo predavanja v albanskem jeziku. Mesto se v zadnjih letih neverjetno razvija, dobiva popolnoma drugačno podobo, infrastrukturo,… Obenem je Tetovo vstop na Šarplanino in znano Popovo Šapko, ki je še junija pokrita s snegom. Ogledali smo si Šareno džamijo, imenovano tudi Paša džamija oz. prinčeva mošeja. V celoti je poslikana, kot da bi gledal igralne karte. V mošeji je tudi oktagonalni turbe grob, kjer sta pokopani dve ženski, Hurshida in Mensura, ki sta podprli gradnjo mošeje v 15. stoletju. Nadaljevali smo do makedonske prestolnice, Skopja. Panoramski ogled mesta, ki ga reka Vardar deli na dva dela, na pravoslavni in muslimanski. Grki so ga poimenovali Skopion, Rimljani Skupi, Turki Uskub. Danes je prestolnica Republike Makedonije in hkrati njeno največje mesto, kjer živi četrtina vsega prebivalstva. Na stavbah se vidi močan vpliv turške arhitekture, čeprav je velik del mesta hudo poškodoval potres leta 1963. Mimo parlamenta skozi nov del mesta, kjer smo se ustavili pred spominskim obeležjem, na mestu, kjer se je rodila velika dobrotnica, Mati Tereza. Katedrala Sv. Klimenta je moderna, iz 20. stoletja, zaradi številnih kupol pa spominja celo na mošejo, stara železniška postaja. Zapeljali smo se tudi do Šutke, kjer živi večina romske populacije in kjer je tudi hiša legendarne Esme Redjepove.

8. DAN (29. MAJ): SKOPJE-ZAGREB-MARIBOR

Sprehodili smo se preko Kamnitega mostu, ki ga je dal zgraditi že Justinijan, utrdil ga je pa eden največjih turških sultanov, Mehmed II. Osvajalec. Simbol mesta je še zmeraj trden kot nekoč, in pripeljal nas bo na Glavni trg  ter do starega bazarja, največjega na Balkanu. Od nekdaj je predstavljal nakupovalno meko, kjer so se srečevali prebivalci različnih kultur, ki so živeli v ločenih predelih mesta. Nekdaj je to bil eden najlepših bazarjev, kjer so zelo sistematično skrbeli za urejenost in čistočo. Obkrožale so ga mošeje, pravoslavne cerkve, turške kopeli in hani – prenočitveni objekti in restavracije kot so Kapan An, Suli An… Tu je tudi najlepša Mustafa Paša mošeja, ki jo je zgradil vezir Sultana Selima I.. Nekaj korakov stran je pravoslavna cerkev Sv. Odrešenika, kjer je na dvorišču grob največjega narodnega junaka, Goce Delčeva. V časih turške okupacije v mestu ni bilo dovoljeno graditi novih cerkva. Dovoljevali pa so določene preureditve, in so cerkve poglobili in razširili, še vedno pa niso bile višje od mošej. Cerkev Sv. Odrešenika je poznana po enem najlepših lesenih ikonostasov, mojstrsko delo bratov Filipovski. Ikonostas je neprecenljive vrednosti, Britanski muzej je zanj leta 1926 ponudil »bianco« ček, na katerega bi lahko sami vpisali vrednost, če bi ga želeli prodati. Pa vendar ikonostas še vedno kraljuje v notranjosti cerkve. V neposredni bližini so kupole Daut Paše Hamama, nekdanjega harema, kasnejšega mestnega kopališča, v katerem je danes Narodna galerija. Nad starim delom se dviguje utrdba Kale. Zapeljali smo se do planine Vodno, ki leži na robu skopske kotline in iz katere se nam razprostre pogled na mesto. Obiskali smo tudi enega najlepših bizantinskih samostanov na tem področju iz. 12 st., ki ga krasijo čudovite freske – samostan Sv. Pantelejmona.
Prevoz do letališča.

info@ed-mb.si             Februar, 2012 © ed-mb;  oblikovanje, urejanje: B. Veber