 |
|
|
|
|
ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR
|

|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
STROKOVNI OGLED
|
|
|
|
|
|
|
|
Strokovni ogledi RTP 110/10 kV Koroška vrata, HE Jez Melje in HE Zlatoličje dne 27.03.2009
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
RTP 110/10 kV Koroška vrata
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Študije o razvoju elektroenergetskega omrežja in porabe energije na območju mesta Maribor so pokazale, da mesto nujno potrebuje novo RTP Koroška vrata, ki bo bistveno vplivala na kakovost oskrbe centra Maribor z električno energijo. RTP Koroška vrata bo razbremenila preobremenjeno postajo RTP Melje in tako povečala zanesljivost, nemotenost in kakovost dobave električne energije odjemalcem levega brega Drave. Poleg oskrbe nove postaje pa bo zagotovljena tudi transportna pot električni energiji na 110 kV napetostni ravni.
Povezava med RTP Melje in Koroška vrata je v celoti vzpostavljena s podvodnim oz. morskim kablom. Ta se najpogosteje uporablja pri povezovanju otokov s kopnim in prečkanju rek, redki pa so primeri, ko se morski kabel polaga vzdolž reke v smeri toka, kar smo storili v Elektru Maribor. Posebnost RTP Koroška vrata sta tudi energetska transformatorja, ki imata posebno požarno zaščito, ki se sproži takoj, ko obstaja nevarnost požara na samih transformatorjih.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
HE Jez Melje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z delovanjem HE Zlatoličje je neločljivo povezano tudi delovanje male HE Melje, umeščene na jezovni zgradbi v Melju.
Mala HE s pretočno sposobnostjo 0,68 MW za proizvodnjo električne energije izkorišča predpisan zimski pretok v strugo Drave, ki znaša 10 m3/s. Preostali del pretoka, ki dosega poleti 20 m3/s, se pretoči v strugo skozi talni izpust v dovodnem kanalu.
Vgradnja agregatov na obstoječi objekt je omogočila dodatno proizvodnjo električne energije iz neizkoriščenega vodnega potenciala, ki ga HE Zlatoličje kot biološki minimum spušča v strugo reke Drave. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
HE Zlatoličje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
HE Zlatoličje, največja kanalska elektrarna v Sloveniji, zanesljivo obratuje že od leta 1969. Njena prenova je nujna zaradi izrabljenosti generatorske in turbinske opreme, kar je glavni cilj projekta prenove. Med cilji prenove velja izpostaviti tudi povečanje proizvodnje električne energije in zagotavljanje večje varnosti za okolje in ljudi.
Povečanje proizvodnje električne energije je naš odgovor na vedno večje potrebe po njej. Tudi po prenovi bo Slovenija električno energijo zaradi primanjkljajev uvažala, a učinek na nacionalno energetsko bilanco bo zagotovo pozitiven. Energija, pridobljena iz rek, namreč spada med najcenejše vire. Pozitivni ekonomski učinki bodo nedvomno izjemno pomembni tudi za DEM in nadaljnji trajnostni razvoj okolja, v katerem delujemo in ga v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi odgovorno sooblikujemo.
Iskreno verjamemo, da nam bo prenova, s katero bomo povečali proizvodnjo električne energije in tudi varnost okolja in ljudi v njem, skupaj uspela. Pomembno je, da pri tem vsi sledimo vodilu delati dobro. Tako bomo ves čas blizu naravi in ljudem. Prepričani smo, da ob zaključku projekta še korak bližje. Osnovni podatki o prenovi
* vrednost prenove: 63 mio EUR * predviden zaključek prenove: leto 2009 * povečanje moči: + 24 MW * povečanje skupnega pretoka, s čimer bo usklajena pretočna zmogljivost verige elektrarn
Dela na jezu Melje in v njegovi neposredni okolici
* povečanje stabilnosti in trdnosti jezu Melje * sanacija in dodatna utrditev varovalnega in prelivnega zidu * dograditev male HE na jezu Melje * posodobitev in zamenjava elektro in strojne opreme jezu
Dela na dovodnem kanalu
* namestitev varovalnega zidu na krono nasipa dovodnega kanala
Dela v HE Zlatoličje
* zamenjava obeh hidroagregatov v HE Zlatoličje * elektro, strojna in gradbena dela v HE Zlatoličje in prehod na daljinsko vodenje elektrarne
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
info@ed-mb.si Februar, 2012 © ed-mb; oblikovanje, urejanje: B. Veber
|
|
|
|

|
|
|
|
|
|