POVZETKI REFERATOV - 2008

 

 

 

29. POSVETOVANJE - KOTNIKOVI DNEVI

 

Zbornik referatov na CD-ju  je možno naročiti - info@ed-mb.si

 

 

 

 

Mitja Vidmar univ.dipl.inž.el.
NOVI PREDPISI ZA NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE

 


Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah in na njegovi osnovi izdana Tehnična smernica TSG-N-002:2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije, vsebujeta skladno z določili Zakona o graditvi objektov bistvene zahteve za »varnost pri uporabi«. V Zakonu o graditvi objektov je tehnična smernica namreč opredeljena kot “dokument, s katerim se za določeno vrsto objekta uredi natančnejša opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov oziroma materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje in način izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe, kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoče ugotoviti, ali so takšne zahteve izpolnjene” (tč. 3.2, prvega odstavka 3. člena). V postopku izdaje tehnične smernice so bile upoštevane tudi vse zahteve Uredbe o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, št. 66/00 in 35/05) v tistem delu, ki predstavlja prevzem Direktive 98/34/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 (Direktiva 98/34/ES).
Tehnična smernica je oblikovana tako, da izvajalci najdejo v njej vse potrebne podatke in zahteve, projektanti pa bodo morali podrobna določila, obrazce in tabele poiskati v standardih, tudi v tistih, v Sloveniji sprejetih evropskih, ki niso navedeni med referenčnimi dokumenti. Med referenčnimi dokumenti, so navedeni predpisi, ki osvetljujejo pravno okolje smernice, med standardi pa le tisti, ki vsebujejo bistvene varnostne zahteve.  
Zaradi vsega navedenega vsebujeta tako pravilnik kot tehnična smernica novosti in nekoliko drugačen pristop do urejanja problematike nizkonapetostnih električnih inštalacij, kot do sedaj veljavni jugoslovanski tehnični predpisi in standardi.
 

 

 

mag. Boris Žitnik, univ.dipl.inž.el.
PRAVILNIK IN TEHNIČNE SMERNICE ZA PODROČJE ZAŠČITE PRED DELOVANJEM STRELE

 


V letošnjem letu bo uporabnikom na razpolago nov pravilnik za zaščito pred delovanjem strele, ki bo implementiral današnjo evropsko prakso in doseženo stopnjo razvoja na področju zaščite pred delovanjem strele. V danem primeru gre za vsebino novega pravilnika, ki bo v razširjenem obsegu, glede na stare tehniške predpise za strelovode, obravnaval tovrstno tematiko. Dodatno podrobneje razlaga kreativen pristop k notranjemu sistemu zaščite pred strelo v objektih in izenačevanje potencialov združeno z ozemljevanjem. Zaradi razširjene vsebine je tudi naslov pravilnika drugačen, torej »Pravilnik o zaščiti pred delovanjem strele«, ki naj bi istočasno pomenil zajetje že omenjenih novosti. Sam novi pravilnik zajema pa le bistvene zahteve za projektante, izvajalce, obratovalce in vzdrževalce. Podrobnejša strokovna praksa pa je zajeta v veljavnih evropskih standardih, ki jih bodo pri svojem delu morali uporabljati projektanti. Za vse ostale uporabnike pa je v posebnih izvlečkih iz evropskih standardov podana najosnovnejša obvezna vsebina za dnevno prakso in podana v tehničnih smernicah za zaščito pred delovanjem strele.
V podanem referatu bodo prikazane glavne razlike v strelovodni praksi, ki jih evropski standardi drugače obravnavajo kot doslej uporabljani tehniški predpisi za strelovode.
 

 

 

Ervin Seršen,  univ.dipl.inž.el.
MIKRO SOPROIZVODNA ENOTA V STANOVANJSKI HIŠI – IZKUŠNJE INVESTITORJA

 


V referatu je podan kratek pregled tehnologij mikro soproizvodnih enot in njihov vpliv na okolje, zahteve za priključevanje na distribucijsko omrežje – včeraj, danes, jutri - pridobitev statusa »kvalificiranega proizvajalca«, različne vezave zaradi različnih cen odkupa ter davki in prispevki pri odkupu električne energije od »fizične osebe«. V predlogu evropskega standarda za priključevanje mikro generatorskih enot do 16 A na fazo so prikazane zahteve slovenskih distributerjev. Podane so tudi zahteve v evropskih (slovenskih) standardih za inštalacijo generatorskih enot nameščenih v prostorih, kjer se gibljejo laiki. Omenjene so tudi pomanjkljivosti v regulativi, ki jih vidi avtor.
 

 

 

mag. Mitja Koprivšek,  univ.dipl.inž.el.
"PRIMERJAVA DELOVANJA ODKLOPNIKOV IN VAROVALK V ENOSMERNIH TOKOKROGIH"

 


"Tehnološki napredek na področju obnovljivih virov energije zahteva nov pristop k nadtokovni zaščiti v enosmernih tokokrogih. V bližnji preteklosti je bilo na Kotnikovih dnevih objavljenih že kar nekaj referatov na temo nadtokovne zaščite v enosmernih tokokrogih, predvsem v smislu opisa delovanja posameznih zaščitnih aparatov.  Pričujoči referat pa bo podal medsebojno  primerjavo obnašanja različnih zaščitnih aparatov, ki se uporabljajo v enosmernih tokokrogih. Opisani bodo taljive varovalke, instalacijski odklopniki in močnostni odklopniki.  Primerjalno bodo podane bodo njihove tehnične lastnosti in prednosti v posameznih aplikacijah. Podatki bodo koristni tako  za načrtovalce kot uporabnike inštalacij v katerih prevladujejo enosmerni tokokrogi. ".

 

 

Ervin Mahorič,  univ.dipl.inž.el.
ZANESLJIVO ELEKTRIČNO NAPAJANJE POMEMBNIH INFORMACIJSKIH SESTAVOV

 


Z deregulacija telekomunikacijskega trga in intenzivnim razvojem informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (IKT), količina in pomen elektronske/računalniške opreme, v poslovnih in industrijskih procesih nenehno narašča. Vedno večji delež sodobnih organizacij ima te sisteme že tako močno vključene v poslovne procese, da jim že krajši izpad teh sistemov povzroči veliko poslovno škodo, daljši izpad pa lahko celo ogrozi njihov obstoj. Zahteve za zanesljivost napajanja takšnih elektronskih sistemov, so zato tako porastle, da se danes razmišlja o razpoložljivostih celo nad 99,999 %. V referatu bomo osvetlili bistvena izhodišča in zahteve, ter najnovejše standarde, izkušnje in spoznanja, o katerih je potrebno razmisliti pri gradnji tako imenovanih  ''kritičnih napajalnih sestavov''.

 

 

Matjaž Osvald,  univ.dipl.inž.el., Matjaž Miklavčič,  univ.dipl.inž.el.
SODO IN SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA 

 


V lanskem letu je bil ustanovljen SODO Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., ki je pričel delovati hkrati s popolnim odprtjem trga z električno energijo za vse odjemalce.
V referatu  bo uvodoma kratko predstavljen SODO in njegova vloga v elektroenergetskem sistemu. V nadaljevanju bodo predstavljeni Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja, ki so pričeli veljati s 1.1.2008 in osnutek sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje. Poudarek bo na zahtevah, ki jih mora uporabnik izpolniti pred priključitvijo na distribucijsko omrežje z električno energijo.
 

 

 

dr. Gorazd Štumberger, univ.dipl.inž.el., Sebastijan Seme,  univ.dipl.inž.el.,
dr. Jože Voršič,  univ.dipl.inž.el.
SISTEMI ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE

 


Potrebe avtomobilske industrije so po eni strani vzpodbudila predvsem razvoj mobilnih sistemov za shranjevanje energije,  vse večja uporaba energije proizvedene iz obnovljivih virov pa je po drugi strani  vzpodbudila razvoj stacionarnih sistemov za shranjevanje energije. Šele kombinacija sistema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in sistema za shranjevanje energije namreč omogoči vsaj delno primerljivost razpoložljivosti tako proizvedene energije s tisto, ki je proizvedena iz konvencionalnih virov. V okviru prispevka je podan pregled sistemov za shranjevanje energije, ki so, med drugim, primerni tudi za uporabo v energetske namene.

 

 

Andrej Kosmačin, univ.dipl.inž.el.
PRIDOBIVANJE AKREDITACIJSKE LISTINE ZA MERILNI LABORATORIJ PODJETJA ELEKTRO MARIBOR D.D.

 


Cilj referata je predstaviti pridobivanje Akreditacijske listine za merilni laboratorij v podjetju Elektro Maribor d.d.. Ob tej priložnosti bomo predstavili zgodovino dejavnosti merilnega laboratorija pred letom 2002, predstavili sam postopek pridobivanja akreditacije po pravilih Slovenske akreditacije, konkretno predstavili naše aktivnosti in izkušnje, ki smo si jih pridobili v dveh letih izvajanja projekta (2004 – 2006), ter na koncu prestavili tudi pomen pridobljene Akreditacijske listine za merilni laboratorij in podjetje Elektro Maribor d.d..
Pred letom 2002 je v podjetju Elektro Maribor d.d. potekalo servisiranje in umerjanje električnih števcev za obračun el. energije, servisiranje stikalnih ur in kontrola merilnih transformatorjev v števčni delavnici. Nadzor nad merili, kjer se je izvajala kontrola njihove točnosti in ustreznosti, je opravljal državni organ, takrat Urad za standardizacijo in meroslovje RS. V drugi polovici leta 2002 so na Uradu za standardizacijo in meroslovje predstavili strategijo nadaljnjega izvajanja kontrole in overitev meril v Republiki Sloveniji, ki je povzela model evropskih določil in postopkov.
Z vizijo podjetja, da je potrebno dejavnost servisiranja, kontrole in overitev meril v bodoče   tržno usmerjati in ob zavedanju pomena akreditacije te dejavnosti je vodstvo podjetja odločilo, da sklene pogodbo za samostojno izvajanje kontrole in overitev meril ter v ta namen pridobi akreditacijo. Po informativnem razgovoru na Slovenski Akreditaciji (SA) so leta 2004 v podjetju pričele potekati vse aktivnosti za pridobivanje standarda SIST EN 45004 oz. SIST EN ISO/IEC 17020:2004, za potrebe akreditacije pri izvajanju kontrole meril. Postopek akreditiranja je potekal v skladu s splošnimi akti Slovenske akreditacije (dostopnimi na spletni strani http://www.sa.gov.si) in sicer;
:Predprijavni stiki; .Prijava; Dejavnost do ocenjevanja; Ocenjevanje; Odločitev.

V podjetju je bila tako s strani uprave družbe imenovana projektna skupina,  katere člani so bili zaposleni v podjetju s sodelovanjem zunanjega svetovalca za področje sistema kakovosti. Cilj projektne skupine je bila akreditacija merilnega laboratorija. Pripravila se je integracija standarda SIST EN ISO/IEC 17020:2004 v obstoječ sistem vodenja. Pripravili smo ustrezno sistemsko dokumentacijo za merilni laboratorij in posledično tudi pripravili spremembe poslovnika vodenja.
Od aprila 2006 naprej je merilni laboratorij akreditiran pri Slovenski Akreditaciji kot kontrolni organ. Podjetju Elektro Maribor d.d.  je bila podeljena akreditacijska listina, s katero se priznava izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN ISO/IEC 17020:2004 tip C. Ob svečani podelitvi akreditacije je bila sklenjena tudi nova pogodba o vzpostavitvi in vzdrževanju Akreditacije. Na osnovi te pogodbe SA opravlja vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev naše usposobljenosti za izvajanje nalog na področju ugotavljanja skladnosti in za vzdrževanje statusa podeljene akreditacije.  
Akreditacija je uradno priznanje usposobljenosti za opravljanje določene dejavnosti. Z akreditacijo pridobimo zaupanje v certifikate in teste, ki upoštevajo široko paleto sprejetih kriterijev določenih z Evropskimi standardi. Prednosti Akreditacije sta predvsem zaupanje v rezultate preskušanja, kalibriranja, certificiranja in kontrole. Mednarodna veljavnost rezultatov preskušanja, kalibriranja, certificiranja in kontrole zmanjšuje nepotrebno ponavljanje teh postopkov in ustvarja pogoje za prost pretok blaga, storitev in osebja. Merilni laboratorij s to pridobitvijo deluje kot samostojni kontrolni organ.
S to pridobitvijo želimo obvladovati potrebe na slovenskem tržišču in glede na geografsko lego širiti tržne dejavnosti tudi v sosednje države kot so Avstrija, Madžarska, in Hrvaška. Na domačem trgu nam to že uspeva saj povečujemo obseg  števila naročnikov naših storitev, v teku pa so tudi aktivnosti širitve na tuje trge.
 

 

 

mag. Marjan Bezjak, univ.dipl.inž.el., mag. Zvonko Toroš, univ.dipl.inž.el.
DALJINSKI NADZOR TRANSFORMATORSKIH POSTAJ TP SN/NN IN JAVLJANJE OKVAR

 


V referatu je opisan sistem LiSa®, ki omogoča daljinsko odčitavanje obratovalnih parametrov v transformatorski postaji (TP) vključno z nadzorom količine in kvalitete električne energije na sekundarju TP. Sistem omogoča tudi odkrivanje, analizo in javljanje okvar TP in srednjenapetostnega (SN) omrežja. Sistem pošilja informacije o količini in kvaliteti energije ter informacije, opozorila in alarme o okvarah in vrstah okvar, kot so n.pr. okvara v TP, izpad DV, prehod okvarnega toka, prekinjeni vodnik, itd. v center daljinskega vodenja in v center za spremljanje kvalitete in količine električne energije. 
V prvem delu referata je podrobneje opisan daljinski nadzor količine in kvalitete električne energije v skladu s standardom  SIST EN 50160 in merjenje električnih veličin z omrežnim analizatorjem MC 760L. Opisan je prenos meritev električnih veličin in alarmov iz TP v center s pomočjo komunikacijske enote MI 480L. Opisano je tudi daljinsko nastavljanje komunikacijskega vmesnika in možnost daljinskega rokovanja z močnostnimi stikali v TP. Nadalje je opisan princip odkrivanja in analiziranja različnih okvar v TP in SN omrežju, kot je n.pr. odkrivanje prekinjenih vodnikov.
V drugem delu referata je opisana naprava LiSa® z opisom komponent naprave, kot so omrežni analizator MC 760L in komunikacijski vmesnik MI 480L. V nadaljevanju poglavja so s pomočjo funkcionalnih shemah prikazane različne možnosti povezovanja naprave LiSa® z obstoječo (in z dodatno vgrajeno) opremo v TP za zagotavljanje merjenja električnih veličin, kvalitete energije in nadzora nad obratovalnimi parametri TP ter odkrivanja in javljanja okvar.
 V tretjem delu referata je opisano delovanje sistema in algoritmi ugotavljanja vrste okvar na osnovi izmerjenih električnih veličin in digitalnih signalov, ki so na razpolago v TP. Podrobneje je opisana tudi logika odkrivanja različnih okvar ob upoštevanju različnosti obstoječe in tudi nove opreme v TP.
V četrtem delu referata je opisano delovanje koncentratorja, ki sprejema informacije o izmerjenih veličinah, splošne informacije in opozorila iz TP ter alarme ob okvarah. Opisana je obdelava informacij o izmerjenih veličinah, ki se obdelajo po posebnem programu tako, da so uporabniku na razpolago v obliki tabel in diagramov (grafov) v zahtevanem časovnem obdobju. Alarmi se iz TP takoj (10-20 sekund) prenesejo na koncentrator in lahko na zahtevo tudi na več telefonskih številk. Opisan je program za obdelavo opozoril in alarmnih signalov in povezava teh signalov v program SCADA v DCV.
V petem delu referata so s pomočjo funkcionalnih shem prikazane različne možnosti bodočega razvoja sistema za nadzor TP, predvsem v povezovanju s sistemom za daljinsko odčitavanje števcev, ki v zadnjem času z velikimi koraki uvaja telekomunikacije v vsako TP - in te komunikacije bi jih kazalo izkoristiti tudi za nadzor in vodenje TP.
  V zaključku referata so prikazani primeri optimalne namestitve do sedaj vgrajenih naprav, cilji vgradnje in izkušnje. Na koncu je nakazana perspektiva razvoja sistema daljinskega nadzora in vodenja TP SN/NN z razvojem komunikacij in informatike.
 

 

 

Rado Isakovič, univ.dipl.inž.el.
PRIMERJAVA IZVEDBE OZEMLJITVENEGA SISTEMA V TRANSFORMATORSKI POSTAJI PRI RAZLIČNIH NAČINIH OZEMLJITVE NEVTRALNE TOČKE TRANSFORMATORJA

 


V referatu je na splošno predstavljena problematika ozemljitev transformatorskih postaj SN/NN v odvisnosti od načina ozemljitve nevtralne točke transformatorja VN/SN v razdelilni transformatorski postaji na SN strani. Našteti so aktualni načini ozemljitve nevtralne točke transformatorja v SN omrežju in na njih je narejena analiza zahtevane ozemljitvene upornosti posamezne TP, da niso presežene dovoljene vrednosti napetosti dotika in koraka po standardu SIST HD 637 S1. Opisana je tudi vloga kablovodov glede na ozemljitveni sistem transformatorskih postaj SN/NN, zaradi povezovanja sosednjih transformatorskih postaj preko kabelskih opletov.

 

 

mag. Rudi Vončina, univ.dipl.inž.el.
NIZKOFREKVENČNA ELEKTROMAGNETNA POLJA NA DELOVNIH MESTIH V SMISLU DIREKTIVE 2004/40/ES.

 


P»V mesecu maju letošnjega leta se izteka rok za izpolnitev zahtev po Direktivi 2004/40/ES. Države članice EU bi morale do 30.4.2008 poročati Evropski Komisiji o sprejetju nacionalnega pravnega akta na podlagi omenjene direktive. Na podlagi omenjene pravne zavezanosti so se slovenska elektroenergetska podjetja odzvala pobudi za preučitev obremenitve njihovih delovnih okolij z EM polji omrežne frekvence. Opravljene preiskave EM polj in analize obremenitev delovnega okolja glede na tehnične in pravne zahteve omogočajo naši državi izpolnitev zahtev te direktive za EM polje omrežne frekvence. Žal razvoj standardov ni uspel zagotoviti ustrezne podlage za ocenjevanje tveganj zaradi izpostavljenosti EM sevanjem. S stališča direktive je najbolj pomemben standard SIST 50499 – Določevanje izpostavljenosti EM sevanjem, ki je še vedno v fazi osnutka. Zato je bila organom EU poslana pobuda 26.10.2007 za podaljšanje roka uveljavitve direktive do 30.4.2012.
Referat v nadaljevanju predstavi opravljeno delo in rezultate preiskav EM polj v delovnem okolju elektroenergetskih podjetij.«
 

 

 

Marko Kotnik, univ. dipl. inž. el.
NOVOSTI, STANDARDI
KRMILJENJE IN NADZOR V ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH

 


Primerno delovanje električnih naprav v okviru njihove nameravane rabe je smoter uporabe. Oprema priključena na električno inštalacijo, kakor elementi inštalacije morajo biti ustrezno izbrani in nameščeni. Ustrezna navodila za zaščito, ločevanje, krmiljenje in nadzor podaja standard IEC 60364-5-53. Ob predvidevanje zunanjih vplivov zanesljivost in varnost delovanja še povečamo.

 

 

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.
NOVOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV
( ZGO1-B)

 


V št.126 Uradnega lista RS z dne 31.12 2007 je izšel zakon, ki kar na nekaterih področjih spreminja dosedanja določila, ki so pomembna tako za projektante, investitorje, izvajalce in soglasodajalce. Prvotni namen  sprememb zakona je bila  le nujna uskladitev s sredi leta sprejetim Zakonom o načrtovanju prostora ( ZPN), ki je nadomestil prejšnji Zakon o urejanju prostora ( ZUREP). Med pripravo sprememb ( ZGO1-B) pa so se pojavljale nove in nove ideje o potrebnih popravkih, tako na osnovi nekaterih slabih izkušenj z dosedanjim zakonom, kot z rdečo nitjo želenih sprememb: poenostavitve. Zakon, ki je izšel, je kompromis raznih idej in rešitev  in je v končni redakciji manj spremenjen kot se je to kazalo med razpravo in delom. Tako pač z nekaterimi rešitvami in novostmi ne bomo vsi zadovoljni, moramo pa jih poznati in spoštovati. Značilnost ZGO1- B je tudi v tem, da  tehnične detajle, ki pa so za prakso izjemno pomembni, rešuje s posebnimi Pravilniki. Ti so v času pisanja tega prispevka šele v nastajanju. Namen tega prispevka je analiza sprememb pa tudi kritičen pogled na nekatere rešitve.

 

 

mag. Andrej Orgulan,  univ.dipl.inž.el.
UREDBA O OMEJEVANJU SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA IN MEDNARODNA PRIPOROČILA

 


Pri načrtovanju večine zunanje razsvetljave je v zadnjem desetletju postalo preprečevanje svetlobnega onesnaževanja že kar stalnica. Pri oblikovanju novih rešitev običajno poskušajo projektanti, v sodelovanju z arhitekti in investitorji, poiskati optimalno rešitev za vsak posamezen primer zunanje razsvetljave. Dobri primeri razsvetljave dosežejo svoj namen ob čim manjših neželenih emisijah svetlobe v prostor.
Do nedavnega so bila v veliko pomoč pri omejevanju svetlobnega onesnaženja mednarodna priporočila CIE, ki se vsakih nekaj let usklajujejo z novimi spoznanji iz stroke, vendar prostovoljno upoštevanje omejitev očitno ni dovolj, saj se svetlobno onesnaževanje ni zmanjševalo v skladu s pričakovanji in novimi tehnologijami. Zato je tudi stroka težko pričakovala ustrezno obvezno zakonodajo. V Sloveniji smo v zadnjem letu dobili Uredbo o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja, ki je nastajala kar celo desetletje.
V tem prispevku bom predstavil smernice, ki jih za omejevanje svetlobnega onesnaževanja priporočajo mednarodne in evropske strokovne organizacije ter jih primerjal z ukrepi, ki jih predvideva pred kratkim sprejeta slovenska uredba. Posledice nekaterih omejitev v uredbi bodo prizadele slovenske upravljalce zunanje razsvetljave in s tem tudi občinske proračune že to leto, za druge je predvideno postopno uveljavljanje že čez nekaj let.
 

 

 

mag. Viktor Lovrenčič, univ.dipl.inž.el, mag. Boris Ružič, univ.dipl.inž.el.,
Marjan Kern, univ.dipl.inž.el., Matjaž Lušin, dipl.inž.el.

UVAJANJE DELA POD NAPETOSTJO (DPN) V SLOVENSKO ELEKTROENERGETSKO OKOLJE

 


Delo pod napetostjo (DPN) postaja vse bolj iskana metoda dela pri popravilih na napravah v elektro omrežju. DPN znižuje število načrtovanih in nenačrtovanih izklopov zaradi rednega ali korektivnega vzdrževanja.
Storitev je komplementarna, saj je ozko povezana s področjem varstnosti in zdravja pri delu. Slovensko elektrogospodarstvo in industrija se dalj časa srečuje z idejo, da bi uveljavili DPN kot postopek pri rednem vzdrževanju.
Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje DPN. Za začetek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elektrotehniške stroke posebej usposobljeni za izbran sistem DPN, ter delovni postopek pa mora biti vnaprej določen in preverjen. Delavci morajo glede na izbran način DPN uporabljati ustrezna orodja, sredstva in opremo za osebno varstvo.
Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 podrobno določa pristop in principe varnosti pri delu in metode DPN.
Leta 2007 je ustanovljen konzorcij DPN s ciljem izdelave priročnikov za uspostavitev sistema DPN. Izdelani so priročniki, ki urejajo pogoje DPN in določajo potrebno orodje za DPN.
Usposabljanje za delo pod napetostjo na nizkonapetostnem nivoju (DPN NN) se izvaja v treh programih, ki pokrivajo DPN za nadzemna omrežja, kabelska omrežja in nizko napetostne notranje inštalacije. Predstavljen je opis programa usposabljanja delavcev s pripadajočim obsegom in vsebino usposabljanja, ki se razlikuje od klasičnih metod izobraževanja v učilnicah.

 

 

 

 

PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB!

 

 

 

 

na vrh

nazaj