POVZETKI - 31. POSVETOVANJE - KOTNIKOVI DNEVI

Tomo Štumpfl, univ.dipl.inž.el.
1. VPLIV NOVE GENERACIJE ELEKTRIČNIH PORABNIKOV NA KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE V ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH

Namen referata, ki je nastajal pri analiziranju merilnih rezultatov v različnih električnih inštalacijah, je predstaviti vplive in posledice nove generacije električnih porabnikov, ki s svojim delovanjem deformirajo klasično obliko sinusne izmenične napetosti in s tem tudi navidezno moč. V prvem delu referata je, poleg delovne in jalove komponente moči, na kratko predstavljena tudi deformacijska komponenta, kot sestavni del električne energije in način, kako jo lahko merimo oziroma izračunamo. Deformacijska komponenta moči je posledica delovanja višje harmonikov in predstavlja določene izgube oziroma obremenitve v električnih inštalacijah. V nadaljevanju referata so navedeni tipični električni porabniki in grafično prikazana popačenja sinusoid. Definirano je tudi razmerje ( faktor) med deformacijsko in delovno komponento moči ter grafično prikazani diagrami za različne vrste elektroinštalacij. V zaključnem delu referata so nakazani predlogi za rešitev problematike, ki je iz dneva v dan večja in vedno bolj obremenjuje naše električne inštalacije ter vprašanja, na katera bo morala stroka kmalu poiskati odgovore za izboljšanje razmer, ki jih povzročamo uporabniki in predstavljajo elektro distribucijskim podjetjem resne težave.

mag Andrej Orgulan, univ.dipl.inž.el.
2. VPLIV UVAJANJA LED TEHNOLOGIJ NA SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE IN KAKOVOST ELEKTRIČNE NAPETOSTI

V preteklem stoletju smo doživeli vpeljavo nekaj novih tehnologij svetlobnih virov (fluorescenčne, visokotlačne živosrebrove, natrijeve in metalhalogenidne). Za večino teh tehnologij je bilo skupnih nekaj značilnosti:
-obstajale so predvidljive tehnološke omejitve, za katere je industrija obljubljala »takojšnje rešitve«:
otežave pri odstopanju temperatur okolice,
otežave z barvo svetlobe (vedno ali le v določenih obdobjih življenjske dobe),
oomejitve št. vklopov, pri napajanju ipd.
-najučinkovitejše vire so najprej uporabili v javni razsvetljavi (obločna, natrijeva sijalka).
Večini uporabnikov so bliže težave pri uvajanju kompaktnih fluorescenčnih sijalk, ki je bila že od začetka uvajanja namenjena najširšemu krogu uporabnikov – nadomestila bi naj klasično žarnico na žarilno nitko. Še danes (po 25 letih) spremljajo te sijalke naslednje težave:
-vprašljiva kakovost barvnega spektra svetlobe na račun višjega svetlobnega izkoristka,
-omejena življenjska doba (tako glede št. vklopov, kot splošna),
-zaradi cenenega napajalnega vezja ima kvaren vpliv na kakovost električne napetosti,
-obremenjuje okolje kot odpadek.
Kljub dobremu stoletju »tehnoloških revolucij« na področju svetlobnih virov, so na trgu še vedno dostopne prav vse tehnologije (nekatere sicer v malih količinah). Danes smo priča naslednji novi tehnologiji, ki lahko zares izpodrine vse dosedanje (v vseh svojih različicah). Ostaja vprašanje, če so se proizvajalci česa naučili iz svojih napak pri uvajanju novih tehnologij v preteklosti, in kako se bodo morebitne težave poznale pri uporabnikih.
V prispevku bodo predstavljene prednosti in slabosti uvajanja LED tehnologij kot svetlobnih virov in kakšen je vpliv sodobnih svetilk na kakovost el. napetosti.
 

Marko Kotnik, univ. dipl. inž. el.
3. TEMELJNA NAČELA IN SKUPNI VIDIKI ZA NIZKONAPETOSTNO ELEKTRIČNO INŠTALACIJO IN OPREMO

Z nastopom novega leta smo v Sloveniji začeli uporabljati novi Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Pravilnik se posredno opira tudi na standarde. Standardi so kot referenčni dokumenti navedeni v Tehnični smernici, ki splošno predpisuje tehnične zahteve za električne inštalacije.
Pri postrojih, kjer se pojavijo zahtevnejši pogoji, morajo projektanti, kasneje, ob izvedbi pa vsaj nadzorniki, upoštevati zahteve in rešitve, ki jih podajajo standardi. Več delov standardov skupine »Nizkonapetostne električne inštalacije« sestavlja celoto ali zaokrožuje sklop. Referat podaja nekatere napotke iz osnovnih standardov SIST EN 61140 in SIST HD 60364-1, saj sta ta standarda temelj za zahteve, ki jih podajajo standardi, razporejeni v ostale dele.
 

mag. Maja Gerkšič Lah,  univ.dipl.inž.el., Vasilij Grilanc, univ.dipl.inž.el. Gorazd Opaškar univ.dipl.inž.el.
4. NOVOSTI V STANDARDIZACIJI NA PODROČJU NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ V ZADNJEM LETU

Pregled standardizacijskega dela tega področja v zadnjem letu zajema tri točke: pregled dela tehničnih odborov, ki se dotikajo področja nizkonapetostnih električnih inštalacij; predstavitev nekaj širših strokovnih tem, ki so aktualne v standardizacijskih krogih na različnih nivojih ter kratko predstavitev informacij, ki jih lahko uporabniki dobijo na spletnih straneh SIST.
Tehnični odbori SIST povezani s področjem nizkonapetostnih električnih inštalacij so: DPN – Delo pod napetostjo; EKA – Električni kabli; ELI – Električne inštalacije; EMC – Elektromagnetna združljivost; EXP – Explozijske atmosfere; NVV – Nadzemni vodi in vodniki; MOV – Merilna oprema za osnovne veličine; MTR – Merilni transformatorji; NTF – Oskrba z električno energijo; NIR – Neionizirna sevanja; POD – Prenapetostni odvodniki; PVS – Fotonapetostni sistemi; STZ – Strelovodna zaščita; VNI – Visokonapetostne inštalacije; VNT – Visokonapetostna tehnika; SKA – Stikalni in krmilni elementi; IZL – Izolatorji; IZS – Izolacijski materiali in sistemi; ŽEN – Železniške naprave
 

Ervin Mahorič, Boštjan Lavuger, Primož Mahorič
5. VARNOST IT SE ZAČNE Z NAČRTOVANJEM ˝VF OZEMLJEVANJA IN OKLAPLJANJA

Eksplozivna rast informacijskih omrežij, je v zadnjih treh desetletjih, dvignila digitalne prenosne hitrosti v stavbnih komunikacijskih omrežjih, iz začetnih hitrosti 1 Mbit/s na hitrosti 10 Gbit/s, kar pa dejansko pomeni, da je pri načrtovanju stavbnih ozemljitvenih infrastruktur v modernih poslovnih stavbah, upoštevati frekvenčni spekter med DC in preko nekaj 100 MHz.
 Stavbni informacijski sistemi se običajno napajajo z izmeničnega napajalnega razdelilnega omrežja (priporočen TN-S). Zaradi zaščitnih zahtev morajo biti informacijske naprave ozemljene preko zaščitnega ozemljitvenega sistema (PES), ki zaradi zvezdaste konfiguracije in visokih impedanc relativno dolgih povezovalnih vodnikov, ne zagotavlja ustreznega odvoda motilnih tokov in ne zagotavlja ustreznega izenačevanje potencialov na področju visokih frekvenc (nad 100 kHz).
Za varno in funkcionalno zanesljivo delovanje informacijskih tehnoloških naprav je znotraj stavbe, dela stavbe ali znotraj informacijskega sistema, potrebno zagotoviti zraven zaščitnega ozemljitvene strukture še dodatno širokopasovno signal referenčno strukturo (omrežje) oziroma signal referenčno ozemljitev (Signal Reference Ground) za dosego:
a)zanesljive signalne reference;
b)ustrezne imunosti pred nosilci elektromagnetnih motenj v ozemljitvenih omrežjih.
Načrtovalec mora, na osnovi arhitekturnih oblik informacijskih sistemov, zahtevani varnosti, pričakovani najvišji delovni frekvenci, pričakovanimi nivoji in frekvencami motilnih veličin in v skladu s standardi za gradnjo stavbnih informacijskih sistemov in instalacij, izdelati ustrezen koncept strukture SRG, ter ga zaradi tehnične in ekonomske učinkovitosti pravočasno uskladiti z drugimi načrtovalci stavbne infrastrukture, vključenimi v EMC.
 

mag. Dejan Matvoz, univ.dipl.inž.el.
6.NAVODILO SODO ZA PRESOJO VPLIVOV NAPRAV NA OMREŽJE

Za pravilno in nemoteno delovanje naprav, priključenih v elektroenergetsko omrežje, je nujno, da so v omrežju izpolnjeni določeni pogoji. Eden izmed teh pogojev je tudi primerna kakovost napetosti. Kakovost napetosti je v veliki meri odvisna od naprav, ki so vključene v omrežje. Naloga SODO in posledično lokalnega operaterja distribucijskega omrežja je, da vzdržuje primerno kakovost napetosti na priključnih mestih uporabnikov omrežja. To se doseže s presojo vplivov naprav na omrežje, ki jih s soglasjem za priključitev vključuje v svoje omrežje. V članku je predstavljena pravna osnova za presojo vplivov naprav na omrežje. Sledi pregled relevantnih slovenskih standardov, ki urejujejo to področje. Na koncu pa so predstavljeni še postopki za presojo vplivov naprav na omrežje.

 Dipl.-Ing. Thomas SMATLOCH; Andrej Štrukelj, univ.dipl.inž.el.
7. EXAMPLES AND TECHNICAL BACKGROUND FOR THE INSTALLATION OF LIGHTNING CURRENT ARRESTERS IN FRONT OF THE METER IN LOW VOLTAGE INSTALLATIONS IN GERMANY
 

PRIMERI TER TEHNIČNO OZADJE VGRADNJE ODVODNIKOV TOKA STRELE
( SPD TIP 1 ) V MERILNO PRIKLJUČNIH OMARICAH NN OMREŽJA V NEMČIJI
 

State of the art technology describes a lightning protection system. That means among other things the installation of surge protective devices (SPD), so called lightning current arresters, at the entry of electrical supply cables into the structure. If installing SPDs on the recommended site directly at the service entry box then this can only be done with the acknowledgement of the utilities.
A direct lightning stroke into a structure is a very hard threat for the electrical installation within a building.
The principal and most effective protective measure provided for structures against physical damage caused by direct lightning flashes is the lightning protection system (LPS).
A lightning protection system consists of external lightning protection and internal lightning protection. ed by the electrical parameters peak value, charge, specific energy. This arrester is installed for the purpose of lightning-protection equipotential bonding. The class-2-arrester is needed for surge protection in the permanent installation, for example the distribution area. A lightning current arrester must be able to control direct lightning strikes and has to fulfill the requirements of the low voltage installation in this area. That means the arrester needs a certain behavior regarding prospective and expected short circuit currents within the network, a certain size of its terminals depending on the load current and for instance a certain degree of protection (personnel protection). A lightning current arrester works like a bypass to prevent destructive partial lightning currents from influencing the electrical installation within the structure. Of course it must be able to handle multiple lightning currents without any damage and deliver a protection level, which is lower than the puncture resistance of the installation to protect.
In many European countries the structure of the low voltage installation is very similar. The mains cabling is entering the building and is connected to a certain box containing over-current protection devices like regular fuses. After that, the cabling continues to a main distribution board, which contains the metering. Only downstream the meter the system will be split into different customer’s circuits for power supply of end devices. In many countries, the installation in front of the meter is under special regulations of the utilities. They are using their own guidelines for this part of the installation regarding cable sizes, short circuit protection, earthling conditions and personnel protection depending on the type of network (TN, TT, ...). From the protection point of view the installation of the lightning current arresters should be done as close as possible to the cable entry. Since this part of the installation is owned by the utilities, this can only be done with their agreement. Depending on the actual structure of the electrical installation within a building it is possible to install lightning current arresters in different locations.
It can be done directly at the service entrance box right after the first over-current protection device near or in the main distribution box directly upstream of the meter. Lightning currents are a big threat for an electrical installation because of their steepness and specific energy. That means that not only the lightning current arrester must be designed to handle these currents. Also planning, installation and maintenance have to be done in a proper way, to make sure, that the reliability of the protection is given over a longtime duration and under the calculated circumstances for the actual building. Regarding the installation of the arresters it is necessary to use wires with a cross section of at least 16mm2 copper. Also the mechanical stability of the interconnections has to be taken into account. The lightning current arrester needs two different earth connections to deliver a sufficient protection level for the local installation and to control the expected lightning currents. That is why the earth connection has to be done to the local earth bar within the distribution board and to the main equipotential earth bar of the building.
In the past mainly electromechanical meters have been used in many European countries. They had a relatively long life cycle and were very robust from the electrical point of view. Today more and more utilities switch to electronic meters because they deliver a lot of additional features for the utilities as well as for the end customers. The future will show if these electronic meters will have the same stability a
The function of internal lightning protection is to avoid dangerous sparking inside the structure by application of an equipotential bonding or a separation distance (and thus an electrical insulation) between the LPS components and other electrically conductive elements inside the structure.
Depending on their place within the structure, the SPDs must be able to handle different electrical parameters namely currents. Electrically there is a big difference between a lightning current and a surge. The international standard for surge protective devices connected to low voltage power distribution systems describes different classes for SPDs. The class-1-arrester is a lightning current arrester tested by a simulated lightning test current Iimp and is able to handle the wave form 10/350 µs. Iimp is specifind life-time as the old electromechanical meters. During the last 10 years more and more quality conscious customers like GSM companies have asked the utilities for stable and continuous power supply for their equipment. That is one reason, why more and more lightning current arresters have already been installed in the European installations in front of the meter to increase the reliability of sensitive equipment even in case of a direct lightning stroke.
In Germany, the first regulation for the installation of lightning current arresters in front of the meter was published in 1998 from the association of utilities. This regulation contains the defined conditions for the installation of lightning current arresters in front of the meter. It describes when choosing lightning current arresters for LPZ boundary 0A to 1 then besides the rating of the discharge capability, the prospective short circuit current to be expected at the installation site must also be taken into account. Only spark gap based lightning current arresters should be used. The arresters should have a high self-quenching capacity and a good ability to limit follow currents in order to ensure that follow currents at the mains frequency are switched off automatically and to prevent over-current protection devices e.g. fuses from false tripping. The latest publication of that kind is from 2004 based on as well the latest standards for electrical installation and the product standard for surge protective devices.
Modern types of spark gap based lightning current arresters are able to control lightning current even in the case of a direct lightning stroke. The arresters delivers a protection level, which is sufficient to protect sensitive equipment under those circumstances. It is possible to achieve a relatively high reliability, if the lightning current arresters are installed in front of the meter. Functioning of such a combination can be proofed by laboratory tests with a simulated lightning current of the wave form 10/350 µs.  
 

Dr. Jože Pihler, univ. dipl. inž. el., mag. Darko Koritnik,  univ. dipl. inž. el.
8. ELEKTRIČNI OBLOK – TEORETIČNE IN PRAKTIČNE ZAKONITOSTI

Električni oblok je vsakodnevno prisoten. V obliki strele se pojavlja ob nevihtah, še pogosteje pa se pojavlja pri vklopu ali izklopu katerega koli stikala pod obremenitvijo. Prisoten je tudi ob okvarah. Električni oblok sestavljajo zapleteni fizikalni procesi, ki jih je potrebno dobro poznati, da ga lahko v pravem trenutku uspešno prekinemo.
V prispevku so opisani različni vzroki nastanka ter pogoji za vzdrževanje in način gašenja električnega obloka. Teoretična razlaga je podprta z analitičnimi algoritmi, praktičnimi preskusi in meritvami. Poseben poudarek je na razliki med oblokom v izmeničnih in enosmernih tokokrogih. To je vedno bolj pomembno, ker so v strmem porastu alternativni viri električne energije, ki so praviloma enosmerni.

mag. Mitja Koprivšek.
9. ZAŠČITA ENOSMERNIH TOKOKROGOV V FOTOVOLTAIČNIH ELEKTRARNAH

Prispevek v prvem delu obravnava novosti na področju uporabe varovalk v PV elektrarnah, še posebej glede na hitro rastoče področje uporabe obnovljivih virov energije, pri čemer ni zanemarljiv tudi prispevek hitrega razvoja standardizacije na tem področju. Obravnavani bodo tudi nekateri dodatni pogoji obratovanja, ki do sedaj niso bili poznani, povezani pa so z
dodatnimi cikličnimi preskusi varovalk.  Drugi del je namenjen škodljivemu pojavu obloka v PV tokokrogih, njegovemu vzroku in škodljivim posledicam. Obravnavani bodo nekateri principi zaščite pred serijskim in paralelnim oblokom, ki so dandanes znani v svetu. Na koncu pa bodo podani nekateri novi predlogi za rešitev tega problema.

Rado Isakovič, univ. dipl. inž. el. ,Jure Strmec, univ. dipl. inž. el.
10. TEHNIČNA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA MED 110 KV KABLOVODI IN NADZEMNIMI VODI

Meja prenosnega in distribucijskega omrežja postaja v 110 kV omrežju vedno bolj zabrisana, kar se kaže predvsem v naraščajočem številu distribucijskih 110 kV vodov. Pri izgradnjah novih in rekonstruiranih 110 kV povezav se vedno znova pojavljajo pobude posameznikov in civilnih iniciativ po zamenjavi nadzemnih vodov s kabli. Kaj to dejansko pomeni za sam EES je obdelano v okviru prispevka, kjer je obravnavana problematika pri vgradnji 110 kV vodov v slovensko prenosno omrežje s stališča tehnične in obratovalne problematike. Narejena pa je tudi ekonomska primerjava.
 

Marko Maver, univ.dipl.inž.el.
11. NOVE TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVOV NA OKOLJE-POVDAREK NA ELEKTROENERGETIKI V INDUSTRIJI.

Skrb za okolje v katerem živimo nam je vedno bolj prisotna v našem vsakdanjem življenju. Dogajanja v naravi, ki smo jim priča pri nas in praktično po celem svetu nas opozarjajo, da se vpliv človeka na okolje povečuje in ruši naravno ravnovesje, ki na našem planetu omogoča prijetno življenje.
Število prebivalstva se povečuje, zahteve po višjem standardu pa še dodatno povečujejo razmah industrije, prometa, kmetijstva. Nujno moramo poskrbeti, da se vplivi na naravno okolje bistveno zmanjšajo, v kolikor se ne želimo približati 'kritični točki' popolnega porušenja ravnovesja in bistveno slabših pogojev za življenje.
Nerealno je pričakovati, da se bomo odrekli željenemu standardu življenja, torej je potrebno izkoristiti možnosti sodobne tehnologije za zmanjšanje porabe energije in drugih vplivov na okolje.
V tem članku bomo podrobno pregledali motorne pogone v industriji in prikazali možnosti uporabe frekvenčnih pretvornikov z namenom zmanjšanja porabe energije in tudi zmanjšanja neposrednega zvočnega onesnaževanja. Tehnološki del pogosto zahteva uporabo frekvenčnih pretvornikov, pomožnim sistemom za prezračevanje, hlajenje, itd. pa se velikokrat niti ne posveča dovolj pozornosti. Nove tehnologije zmanjšujejo neželjene vplive frekvenčnih pretvornikov in povečujejo njihovo zanesljivost vsled česar nam bo ekonomska analiza pokazala, da je uporaba frekvenčnih pretvornikov  lahko tudi dobra investicija.
Ta rešitev predstavlja sicer le drobec v celoti ukrepov, ki jih moramo storiti, a skupaj s podobnimi malimi rešitvami bo tudi na elektroenergetskem področju storjen velik korak pri ohranjanja našega okolja.

mag. Vinko Božič, univ.dipl.inž.el.
12. HRANILNIKI ENERGIJE V SISTEMIH Z NEPREKINJENIM NAPAJANJEM

Naprave   z neprekinjenim napajanjem – UPS (angl. Uninterruptible Power Supply) zagotavljajo izhodno napetost, ki je frekvenčno in napetostno stabilizirana ter brez motenj, ki bi se sicer iz električnega omrežja razširile na električne porabnike. To je v napravah tehnologije on-line (VFI-SS-111) doseženo z dvojno pretvorbo energije; AC/DC pretvorba v usmerniku naprave in nato DC/AC v razsmerniku. UPS lahko omejen čas deluje tudi brez vhodne električne energije, kar mu omogoča vir enosmerne napetosti, ki je vezan na vmesni DC nivo med obema pretvornikoma energije. Od začetka pojava UPS naprav pa vse do danes služijo kot vir enosmerne energije akumulatorji. Danes so to večinoma ventilsko regulirani svinčevi akumulatorji, ki so v prispevku podrobno analizirani. Kot nova možnost se danes na trgu že pojavljajo sistemi z vztrajniki, ki s svojo vrtilno energijo preko pretvornika zagotavljajo enosmerno napetost za napajanje UPS-a ob izpadu omrežne napetosti. Kot alternativni viri, ki komercialno še niso razširjeni se pojavljajo še superkondenzatorji, hranilniki magnetne energije v superprevodnikih, tekoči akumulatorji in gorivne celice. Prispevek analizira naštete možne vire enosmerne energije glede na različne parametre (tehnične lastnosti, praktično uporabnost, komercialno razpoložljivost na trgu, cenovno učinkovitost,…)  in ocenjuje možnosti širše

mag. Viktor Lovrenčič, univ.dipl.inž.el., Marko Pirc, univ.dipl.inž.el. Mirko Javeršek, univ.dipl.inž.el., Matjaž Lušin, dipl.inž.el.
13. ENOLETNE IZKUŠNJE DELA POD NAPETOSTJO NA NIZKI NAPETOSTI V NEK IN SEL

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) z izdajo pooblastil za delo pod napetostjo (DPN)  na nizki napetosti svojim delavcem izpolnila vse formalne in vsebinske pogoje za DPN na NN. NEK je prva slovenska pravna oseba, ki je začela z DPN na NN. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so sledile v NEK uveljavljenem postopku in se pridružile izvajanju DPN na NN.
Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje DPN. Za začetek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elektrotehniške stroke posebej usposobljeni za izbran sistem DPN, delovni postopek pa mora biti vnaprej določen in preverjen. Delavci morajo glede na izbran način DPN uporabljati ustrezna orodja ter sredstva in opremo za osebno varnost pri delu.
Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 Upravljanje z električnimi inštalacijami podrobno določa pristop in principe varnosti pri delu in metode DPN.
NEK in SEL aktivna člana Konzorcija DPN sta uspešno izvedla proces uvajanja DPN. Da bi ta proces uspešno izpeljali, je potrebno izpolniti vse zakonske zahteve in dosledno izvršiti interne organizacijske aktivnosti v podjetju z dopolnitvijo internih aktov. V slovenskem elektroenergetskem okolju se več kot četrt stoletja vodi razprava o izvajanju DPN. V svetu je DPN že dolgo uveljavljena praksa, saj začetki sežejo osemdeset let nazaj.
Izkušnje z izvajanjem del so se zaradi specifične opreme v NEK pridobivale od samega začetka obratovanja. Na prelomu tisočletja so se pojavljale prve resne zahteve po formaliziranju načina uvedbe DPN, ki se je v 4 letih uvrstilo v uradne dokumente v obliki dodatka za nevarno delo. Teh ni bilo mogoče koristiti pred formalnim določanjem dokumentirane uvedbe DPN. Največjo težavo sta pri tem predstavljala definiranje specifičnih dokumentov in pomanjkanje kvalificiranih inštruktorjev za realizacijo dodatnih specifičnih usposabljanj za DPN. Ustanavljanje konzorcija za DPN se je pojavilo ravno v pravem času.
Izkušnje NEK in skrbna uvodna analiza pogojev uvajanja DPN v NEK je bila kvalitetna izhodiščna predpostavka, da je DPN v NEK možno vpeljati v realnem roku. Notranja organizacija NEK in odlično delo strokovnih služb so omogočile pravilno opredelitev nujnih sprememb v notranjih pravnih aktih.
Konzorcij DPN oz. zunanji partnerji so v kakovosten obstoječ proces dodali manjkajoče elemente kot so sistem DPN (priročniki), usposabljanje, dobavo dodatne osebne varovalne opreme in specifično orodje za DPN. Predstavljen model procesa uvajanja DPN je potrebno razumeti kot največji obseg.
SEL oz. druge pravne osebe, ki nimajo takšne notranje organizacije in specializiranih služb kot v NEK ne bodo sledile opisanemu modelu. Model uvajanja DPN na NN v NEK je maksimalen oz. model v SEL bo optimalen za večino slovenskih podjetij. Z uvodno analizo bo potrebno v posameznih sredinah poiskati optimalno rešitev uvajanja DPN z zagotavljanjem zakonskih zahtev.
 

dr. Zvonko Toroš, univ.dipl.inž.el.
14. KAKOVOST IN VLAGANJA V DISTRIBUCIJSKI  ELEKTROENERGETSKI SISTEM

Distribucijski elektroenergetski sistem je nujno potreben za delovanje vseh procesov, ki temeljijo na uporabi električne energije. Skorajda ni več poslovnih procesov, ki ne bi uporabljali električne energije. V zadnjem obdobju intenzivneje naraščajo zahteve glede kakovosti električne energije pri vseh odjemalcih in drugih institucijah, ki skrbijo ali nadzirajo delovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. Splošen pojem kakovosti je pomemben v vseh naših dejavnostih, tako v poslovnem svetu kot tudi v vsakdanjem življenju. Tehnološki razvoj je v zadnjem času še posebej hiter in praviloma vedno povezan z uporabo električne energije. Naravna posledica je, da je s tem postala tudi kakovost te dobrine zelo pomembna. Opredeliti kakovost električne energije v distribucijskem elektroenergetskem sistemu, spremljanje le-te in določitev pogojev za njeno zagotavljanje postaja zaradi navedenega vse pomembnejše. Odgovoriti je potrebno na temeljno vprašanje, kolikšna sredstva so potrebna za vzpostavitev in zagotavljanje želenega nivoja kakovosti oziroma kakšen nivo kakovosti lahko pričakujemo pri vnaprej določenih finančnih sredstvih. S tem v zvezi se poraja vprašanje optimiranja vloženih sredstev za predvideni želeni nivo kakovosti električne energije. Z vidika zmanjševanja stroškov pomeni optimizacija vlaganj aktualen prispevek k poslovanju družb distribucije električne energije.
 

PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB!